Štartali bomo v Ljubljani in se preko Ljubljanskega barja napotili proti Vrhniki. Zaradi izredne izpovedne vrednosti najdb iz preteklosti, so bila Ižanska kolišča na Ljubljanskem barju skupaj z ostalimi kolišči okoli Alp leta 2011 uvrščena na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine UNESCO. Mokrotni travniki predstavljajo enega od najbolj dragocenih življenjskih prostorov na Barju in v Sloveniji nasploh, kjer živi skoraj 6000 različnih rastlinskih in živalskih vrst. Na Vrhniki si bomo privoščili zasluženo kosilo in opoldanski počitek. Mesto naj bi po legendi ustanovili Argonavti, ki so pod vodstvom Jazona pripluli po Savi in Ljubljanici iz Črnega morja. Njihova ladja je še danes upodobljena v občinskem grbu. Dan bomo zaključili v Logatcu.

Kmalu po začetku se bomo povzpeli na kraško planoto in si ogledali utrjeni castrum iz rimskih časov. Od tu nas bo pot vodila preko širnih gozdov do kraljestva viteza Erazma v Predjami, kjer nas čakata kosilo in pogled na edinstven grad, ki stoji visoko v steni pod naravnim skalnim obokom. Pod Erazmovim gradom teče potok Lokva, ki je izoblikoval zamotano kraško podzemlje. Po kosilu se nam bo prikazal mogočni hrib Nanos. Upajmo, da brez oblačne kepe, ki bi prinesla slabše vreme v nadaljevanju našega pohoda.

Zjutraj bomo Nanosu obrnili hrbet in se usmerili proti matičnemu Krasu, na katerem bomo preživeli cel dan in ga v dveh dneh prehodili preko njegove celotne dolžine. Beseda Kras izhaja iz starega ljudskega izraza za kamen in je prvotno pomenila kamnito pokrajino. Iz tega naziva se je razvilo lastno ime Kras za vse področje, ki se razteza med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino ter med Soško dolino in Brkini. Geološki pojavi na tem ozemlju so tako značilni, da se je povsod v Evropi oprijel izraz »kraški pojavi« in nato enostavno »kras« za vsa poznejša odkritja podobnih ozemelj.

Morjeeeeee! 🙂 – toda ne še čisto takoj!

Kmalu po začetku bomo v daljavi resda zagledali morje, a še prej se bomo slikali z gradom Socerb in z Jadranom v ozadju. Grad Socerb, tudi grad Strmec, je imel zaradi izjemne strateške lege v preteklosti izredno velik pomen, čeprav je današnja podoba gradu zelo skromna. Poleg gradu je vhod v Sveto jamo, o kateri legenda pravi, da je v njej kot puščavnik dve leti prebival mladi sveti Socerb (san Servolo), potem ko je prestopil v krščansko vero. Preko Kraškega roba se bomo nato spustili proti obalnim ravnicam – pokrajini, ki jo poznamo tudi pod imenom Breg oz. Bržanija in predstavlja pravo geološko, geomorfološko in podnebno mejo.
Morje bomo dosegli, ko bomo premagali še zadnjo resno vzpetino, čarobni Tinjan. Zaključili bomo z obhodom Kopra in zadnjih nekaj kilometrov hodili po poti tik ob morju, po Parenzani, nekdanji železnici, še eni izmed kulturno-zgodovinskih znamenitosti na naši poti.